Dihanje pri kravlu je za veliko začetnikov zahtevnejše od samega gibanja rok in nog, saj mora potekati usklajeno z ritmom zavesljajev. Če glavo preveč dvigujemo ali predolgo zadržujemo zrak, se položaj telesa hitro poruši in plavanje postane napornejše. Dobro usvojeno dihanje zato pripomore k bolj sproščenemu plavanju, enakomernejšemu ritmu ter manjši utrujenosti.
Pri učenju je pomembno, da dihanja ne obravnavamo kot ločenega giba, ampak kot del celotne tehnike. Vdih opravimo hitro ob obratu glave, izdih pa poteka postopno pod vodo. Ko se ta ritem poveže z gibanjem telesa, rok in nog, začnemo plavati bolj tekoče ter porabimo manj energije za nepotrebne popravke položaja.
Izdihujmo pod vodo
Ena najpogostejših začetniških napak je zadrževanje zraka pod vodo vse do trenutka za naslednji vdih. Takrat moramo v zelo kratkem času najprej izdihniti in nato še vdihniti, zato postane gibanje glave sunkovito. Bolj naravno je, da zrak postopno spuščamo skozi nos, usta ali oboje že med plavanjem pod gladino.
Sproščen izdih pomaga tudi zmanjšati občutek pomanjkanja zraka, ki začetnike hitro prisili v prehitro dvigovanje glave. Če dihanje vadimo brez hitenja, se ritem postopoma umiri in postane predvidljiv. Tako imamo ob obratu glave dovolj časa samo za vdih, kar poenostavi celoten gib ter zmanjša napetost v vratu in ramenih.
Glavo obračajmo vstran
Pri pravilnem vdihu glave ne dvigujemo navzgor, temveč jo obrnemo vstran skupaj z rahlim zasukom telesa. Del obraza ostane blizu vodne gladine, spodnje oko pa je lahko še vedno usmerjeno proti vodi. Če glavo dvignemo previsoko, se boki začnejo spuščati in telo izgubi bolj vodoraven položaj.
Obrat naj bo majhen in usklajen z zavesljajem, saj preveliko obračanje povzroči dodatno nihanje telesa. Koristno je opazovati položaj brade in vratu, ker sproščena drža pomaga ohraniti naravno linijo hrbtenice. Ko vdih opravimo hitro in brez dvigovanja glave, se lažje vrnemo v osnovni položaj ter nadaljujemo plavanje brez prekinitve ritma.
Izberimo primeren ritem
Ni enega samega pravilnega števila zavesljajev med posameznimi vdihi. Nekateri plavalci dihajo na vsaka dva zavesljaja, drugi na tri, pri daljšem plavanju pa se ritem prilagaja tempu in naporu. Za začetnika je pomembneje, da dihanje ostane udobno in enakomerno, kot pa strogo sledenje določenemu vzorcu.
Dihanje na obe strani je koristno za bolj uravnoteženo tehniko in boljši pregled nad okolico, vendar ga ni treba osvojiti takoj. Najprej si izberemo stran, na kateri se počutimo bolj sproščeno, nato postopoma vadimo še drugo. Sčasoma lažje prilagajamo ritem hitrosti plavanja, dolžini razdalje in občutku utrujenosti.
Telo naj ostane stabilno
Dober položaj telesa močno vpliva na kakovost dihanja, saj pri previsoko dvignjeni glavi noge in boki začnejo toniti. Posledično se poveča upor vode in za isto hitrost porabimo več energije. Med plavanjem zato gledamo nekoliko navzdol, vrat ostane sproščen, telo pa v čim bolj vodoravnem položaju.
Pri vdihu se skupaj z rameni rahlo zavrti tudi trup, zato glava ne opravi vsega gibanja sama. Takšna rotacija pomaga ustvariti prostor za vdih in hkrati podpira učinkovitejši zavesljaj. Če ramena in boki sodelujejo v gibanju, je dihanje bolj tekoče, položaj telesa pa ostane stabilnejši skozi celoten plavalni cikel.
Vadimo počasi in načrtno
Dihanje najlažje izboljšamo z vajami pri nižji hitrosti, saj imamo takrat več časa za opazovanje lastne tehnike. Uporabne so vaje ob robu bazena, drsenje z izdihom v vodo ter krajše razdalje, pri katerih se osredotočimo samo na miren ritem dihanja. Hitrost povečujemo šele potem, ko osnovni vzorec izvedemo brez napetosti.
Če se med vadbo hitro zadihamo, ni vedno težava samo v kondiciji, ampak tudi v neučinkovitem dihanju ali preveliki napetosti mišic. Pomaga krajši počitek, nato pa nadaljevanje v počasnejšem ritmu z več pozornosti na izdih pod vodo. Z redno vadbo postane dihanje postopoma avtomatizirano, zato se med plavanjem lažje osredotočimo na smer, tempo in preostale dele tehnike.
Comments are closed.