Čeprav se dobro zavedamo, kako nevarne znajo biti gore zlasti v zimskem času zaradi možnosti snežnih plazov, se včasih na pot v hribe odpravimo premalo pripravljeni. Nesreča se lahko hitro pripeti tudi tistim, ki so v gorah skorajda doma ter dobro poznajo pasti terena in vremena. Običajno se najnevarnejše pasti skrivajo znotraj snežne odeje, zato jih je na pogled zelo težko predvideti.
Ne glede na letni čas je najpomembneje, da se obiskovalci gora na turo kar se da dobro pripravijo. Če se le da, pa v zimskem času v gore ne zahajajte sami in brez primerne lavinske opreme – žolne, sonde in lopate. Primerno opremljeni sopotniki so osebe, ki vam lahko najprej ponudijo pomoč.
V nadaljevanju natančneje predstavljamo lavinsko opremo oziroma lavinski trojček, ki pozimi v gorah velja za obvezno opremo. Omogoča hitro lociranje ter izkopavanje ponesrečencev v plazu. Sestavljen je iz lavinske žolne, sonde in lopate. Pomemben del zaščitne opreme pa je tudi plazovni nahrbtnik z zračno blazino.
Lavinska lopata
Lavinska lopata je lahka lopata, ki pomaga pri izkopavanju ponesrečenca v primeru plazu. Tudi sicer velja za izjemno vsestransko orodje. Primerna je na primer za kopanje snežne jame za oceno lavinskih razmer in za gradnjo primernega zavetja – za kampiranje na snegu. Lopato sestavljajo trije osnovni deli: rezilo, gred in ročaj.
Rezilo lavinske lopate je običajno izdelano iz aluminija, gred pa je praviloma zložljiva, kar pomeni, da jo po potrebi lahko podaljšate – s tem pridobite več vzvoda pri kopanju. Ročaj je na voljo v več oblikah: T-ročaj, L-ročaj ali D-ročaj. Slednji zavzame malo več prostora v nahrbtniku, a je zato toliko bolj vsestranski.
Lavinska žolna
Drugo ime za lavinsko žolno je lavinska oddajna naprava. Večino časa mora biti pripomoček nastavljen na oddajanje, seveda pa omogoča tudi iskanje. Če vas na primer zasuje plaz, bo vaš sprejemnik oddajal signal, da vas sopotniki oz. reševalci sploh lahko najdejo.
Sodobni lavinski oddajniki-sprejemniki so zasnovani tako, da so med seboj kompatibilni oziroma združljivi, med njimi torej obstajajo zgolj manjše konstrukcijske razlike. Te so večinoma povezane s tem, kako prikazujejo podatke v situacijah z več pokopi. Ključno ob vsem tem pa je, da znate napravo pravilno uporabljati. Pri izbiri bodite pozorni še na to, da ima naprava tri antene. Starejši modeli z dvema antenama so namreč bistveno manj natančni.
Lavinska sonda
Lavinska žolna vam torej pomaga, da se čim bolj približate osebi, ki jo je zasul snežni plaz. Lavinska sonda pa vam bo narekovala, kjer točno kopati. V tem primeru gre za zložljivi drog, s katerim locirate ponesrečenca.
Lavinska sonda velja za precej preprosto napravo. Običajno je izdelana iz aluminija, lahko tudi iz karbona, ki je nekoliko lažji. Gre torej za zložljivo palico, ki v dolžino meri od 220 do 300 centimetrov.
Plazovni nahrbtnik z zračno blazino
Poleg lavinskega trojčka pametno razmisliti še o nakupu plazovnega nahrbtnika z zračno blazino. Večkrat je že bilo dokazano, da uporaba zračne blazine lahko reši življenje, ko se sproži snežni plaz. Zračna blazina namreč preprečuje, da bi se obiskovalec gora znašel pod zasutjem oziroma plazom.
Ko nosite plazovni nahrbtnik z zračno blazino, v primeru snežnega plazu samo potegnete vrvico in s tem se zračna blazina v trenutku samodejno napolni. Na ta način si povečate možnost za preživetje, saj je verjetnost, da bi vas zakopalo globoko pod sneg, manjša.
Comments are closed.