Katera glasbila s tipkami poznamo?

Princip glasbil s tipkami je tak, da so strune pripete v manjši ali večji omarici, ki je obenem zvočni resonator. Posebne priprave udarijo na struno, ki zazveni. Te priprave imajo na enem koncu vzvode, ki jih imenujemo tipke. Vrsto tipk pa imenujemo klaviatura.

Uporaba tipk za igranje na strune je tako pripeljala do razvoja različnih glasbil s tipkami. Med najstarejša glasbila zagotovo sodi monokord, ki pa je bil le priprava za akustične poskuse. Iz tega se je razvil polikord z več strunami, iz polikorda pa klavirkord, ki so mu pridali tipke v obliki vzvodov. Ti so bili sprva zelo neznatni in prvi klavirkordi so bili tako majhni, da so jih nosili obešene čez rame.

Iščete glasbila s tipkami? V glasbeni trgovini Symphony lahko preverite bogat izbor teh instrumentov, prav tako pa vam je po ugodnih cenah na voljo raznovrstna glasbena oprema. V nadaljevanju pa si preberite opise sedmih glasbil s tipkami.

Čembalo

Graditelji so težili tudi za večjimi instrumenti. Tak instrument je bil na primer čembalo, ki je bil v obdobju med 16. in 18. stoletjem najpogostejši predhodnik klavirja.

Zanj je značilno, da je bil po obliki podoben današnjemu klavirju, njegova pomanjkljivost pa je bila ta, da se s spremembo jakosti udarca na tipko ni spremenila tudi jakost tona. Tipke so bile razporejene ravno obratno kot pri klavirju – črne so bile spodaj, bele pa zgoraj.

Še danes na čembalo izvajajo različna baročna dela, saj se je v baroku napisalo največ skladb za ta instrument.

Čelesta

Čelesta sodi med dokaj mladostne glasbene instrumente. Izumitelj čeleste, glasbila s tipkami in enim pedalom, je Auguste Mustel. Instrument je skonstruiral leta 1886.

Klaviatura je po mehanizmu zelo podobna klavirju, le da deluje bolj poenostavljeno, saj kladivca udarjajo na kovinske ploščice. Vsaki kovinski ploščici pa kot resonator služi majhna lesena škatlica, ki ojača ton.

Klavir

Klavir je eno izmed najbolj razširjenih glasbil. Prvega je izdelal Bartolomeo Christofori že davnega leta 1709. Klavir se je razvil iz čembala in spineta.

Poznamo več vrst klavirjev, tako naj omenimo koncertni klavir, salonski klavir in električni klavir. Vsak klavir je sestavljen iz okvirja z napetimi strunami, resonančnega dna, klaviature z mehanizmom ter sistemom pedal.

Trup klavirja sloni na treh nogah, ki daje klavirju značilno obliko, pri nastanku zvoka pa ne igra posebne vloge.

Pianino

Pianino je manjši klavir, značilno zanj pa je to, da so strune obrnjene vertikalno. Ima vodoravno obliko in zavzame veliko manj prostora kot klavir. Zanj je značilno tudi bolj zapleteno delovanje.

Včasih je bil pianino tako priljubljen, da so ga vgrajevali celo v postelje in v druge kose pohištva. Pianino nima tako močnega zvoka kot klavir, je pa kljub temu eden najpomembnejših glasbil, na primer v jazz glasbi. Danes vse bolj priljubljeni postajajo tudi električni oziroma digitalni pianini.

Harmonika

Če govorimo o najbolj priljubljenih glasbilih s tipkami, potem nikakor ne smemo mimo harmonike. Harmoniko je leta 1822 sestavil Nemec Friedrich Buschmann, iz Nemčije pa se je hitro razširila po vsej Evropi.

Poznamo več vrst harmonik: klavirsko harmoniko, diatonično harmoniko in kromatično harmoniko.

• Klavirsko harmoniko sestavljajo črno-bele tipke na desni strani, na levi strani pa so basi. Ta vrsta harmonike je najpomembnejše glasbilo alpske narodno-zabavne glasbe. Iz nje se je razvila tudi bas harmonika, s katero igramo nižje tone.
• Diatonični harmoniki pravimo tudi frajtonarica, ki je ljudsko glasbilo. Namesto črno-belih tipk ima gumbe, pa tudi gumbi za base so drugačni. Ton se tudi pri tej vrsti harmonike dobiva z vlečenjem meha. Novejše diatonične harmonike imajo tudi do štiri vrste gumbov na melodični strani.
• Kromatična harmonika pa je harmonika, ki združuje tako klavirsko kot diatonično harmoniko.

Orgle

Med največji in najbolj zapleteni inštrument prav gotovo sodijo orgle. Tekom razvoja so doživljale številne izboljšave, osnovni princip pa je ostal enak: imajo vrsto piščali, ki so povezane z rezervoarjem stisnjenega zraka.

Danes se orgle uporabljajo predvsem pri bogoslužju v cerkvah. Naj na tem mestu kot zanimivost navedemo, da so orgle prisotne v katoliških in protestantskih cerkvah, medtem ko jih v pravoslavnih ni.

Seveda se orgle dandanes uporabljajo tudi v vlogi koncertnega glasbila. V Sloveniji so največje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, pohvalijo pa se lahko s kar 73 registri na štirih manualih in pedalu.

Sintetizator

Sintetizator, za katerega uporabljamo tudi izraza sintisajzer ali sintesajzer, ima tipke razvrščene tako, kot jih ima klavir. Zvok se s pomočjo elektronskih vezij ustvarja elektronsko. Sintetizator ustvarja električne signale, ki se v zvok prevedejo prek ojačevalcev ter zvočnikov ali slušalk.

Za očeta sodobnejših sintetizatorjev, ki so bili namenjeni komercialni uporabi, velja ameriški inovator Robert Moog. Danes se sintetizatorji uporabljajo tako v orkestrih kot tudi v raznovrstnih glasbenih skupinah. Morda ste enostavno različico sintetizatorja v otroštvu imeli tudi vi.

Tako, zdaj poznate glasbila s tipkami. Če tudi sami veste za kakšen instrument, na katerega igramo s pritiski na tipke, pa ga v prispevku nismo omenili, nam ga lahko zaupate v komentarju.